Posameznik, ki ni sposoben napisati smiselnega strokovnega besedila, ni primeren za delovna mesta, za katera je pogoj diploma.

»Pisati« zna vsak; celo »prevajati« in »lektorirati« zna že skoraj vsak; in celo tisti, ki bi se nekako »po defoltu« morali zavedati, kako pomemben je čist (in s tem ne mislim purizma), jasen, dodelan jezik, se na lektorje obračajo kot na »nujno zlo«, pri čemer jim je vodilni kriterij lektorjeva cena, takoj naslednji (in zadnji) pa njegova »hitrost«.

Nora teza

Zdajle bom postavila noro tezo. Vabljeni, da jo sesujete s protiargumenti.

Teza temelji na izkušnjah lektorskega pregleda 150 strokovnih nalog, ki obsegajo različne akademske stopnje, torej od nekdanjih »višjih« šol do doktoratov, vsebinsko pa pokrivajo širok razpon področij, mdr. ekologijo, medicino, ekonomijo, biologijo, dietetiko, jezikoslovje, vse družboslovne vede, upravo, lesarstvo, kovinarstvo in trgovino.

Teza predlaga odgovor na vprašanje, zakaj se v vsakdanjem življenju srečujemo s težavami, kot so nerazumljiva pojasnila in navodila, nesmiselni obrazci idr. papirologija, napake in nedoslednosti v raznovrstnih službah (nekatere bolj usodne, druge manj, vse pa neprijetne in terjajoče čas in živce), zamude, nesporazumi itd. itd.

Ta odgovor je nepismenost ljudi, odgovornih za to in ono področje dela, praviloma na »višjih položajih«, torej ne modrih, temveč belih ovratnikov.

Ne gre le za to, da beli ovratniki težko opravljajo svoje delo, če to zahteva od njih jasno podajanje navodil, organiziranost, smiselnost, sinergičnost in logi(sti)ko. Vsega tega se človek na delovnem mestu lahko tudi privadi, priuči, vsaj do neke (znosne) stopnje. Gre tudi (ali še bolj) za tisto splošno reč, ki jo morda še najbolje ponazori pojem »razgledanost«, morda pa tudi »dojemljivost« in »učljivost«, in ki pripomore k temu, da se človek vse življenje razvija, uči, zori, kar seveda pomembno pozitivno vpliva tudi na njegovo službeno področje.

To pa je ob nepismenosti oz. slabi pismenosti nemogoče.

Na podlagi prej omenjenih izkušenj je moje opažanje naslednje: ni videti, da bi šole, vse od OŠ do podiplomskega študija, učencem dale (jih naučile, izurile) sposobnost tvorjenja smiselnih večstavčnih povedi, logično povezanih z ustreznimi vezniki (ne govorim o »slovnici«, temveč o pomenu), sposobnost smiselnega členjenja besedila, tako »tehničnega« kot vsebinskega, razumevanje, kaj je povzetek, kaj je uvod in kaj je sklep, razumevanje, kaj je vzrok in kaj posledica, kaj je primer, kaj zgled, kaj analiza in kaj sinteza, znanje praktične izvedbe kohezije in koherence (tudi če definicij teh pojmov [lahko ju poguglate] ne poznamo, ju znamo izvajati, če smo »načitani«) itd. Skratka, posameznik napiše besedilo, ki ga niti sam ne razume.

Ne pravim, da so take VSE strokovne naloge; večina pa. In to je skrb vzbujajoče.

Kako pride do tega, da diplomirajo ljudje s tako pomanjkljivimi kompetencami s tega področja, je jasno in se v to ne bi spuščala.

K moji tezi spada tudi moje prepričanje, da posameznik, ki ni sposoben napisati smiselnega strokovnega besedila (seveda ob pomoči številnih virov in zgledov!), ni primeren za delovna mesta, za katera je pogoj diploma. (To bi lahko razvijala dalje v smislu, kaj to, da ima kandidat za službo diplomo, delodajalcu sploh zagotavlja – pa ne le na ravni delovnih izkušenj, pri katerih je popolnoma logično, da jih začetnik ne more imeti. A v pismenosti diplomant pač ne bi smel biti začetnik! Pa pustimo to.)

»Podteza« moje teze je, da bi se kakovost dela na sistemski ravni izboljšala, če bi bila pismenost ustrezna. In ne le dela, tudi kakovost življenja in odnosov.

Ob vsem tem je neskončno žalostno, da je ravno ta temelj vsega v zadnjih desetletjih (mogoče že dlje) tako podcenjen. »Pisati« zna vsak; celo »prevajati« in »lektorirati« zna že skoraj vsak; in celo tisti, ki bi se nekako »po defoltu« morali zavedati, kako pomemben je čist (in s tem ne mislim purizma), jasen, dodelan jezik (npr. visokoizobraženi ljudje, založniki, taki in drugačni pisci), se na lektorje obračajo kot na »nujno zlo«, pri čemer jim je vodilni kriterij lektorjeva cena, takoj naslednji (in zadnji) pa njegova »hitrost«.

Posledično je na voljo vse manj besedil, z branjem katerih bi postajali »načitani«, in vse več tistih, ob branju katerih se spopadamo z nerazumevanjem, odporom ali pa se ob tem »učimo napak« (slovničnih, pravopisnih, frazeoloških, besediščnih itd.).

Slaba pismenost pomeni celovito nazadovanje človeka. Ta teza ni moja, se pa strinjam z njo.

Pravipis (FB), 18. januar 2020

© Knjigopis. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.  Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.  Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto Knjigopis

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.