Nobelove nagrajenke za književnost

2018           Olga Tokarczuk (Poljska)
2015           Svetlana Aleksijevič (Belorusija)
2013           Alice Munro (Kanada)
2009           Herta Müller (Nemčija)
2007           Doris Lessing (VB)
2004           Elfriede Jelinek (Avstrija)
1996           Wisława Szymborska (Poljska)
1993           Toni Morrison (ZDA)
1991           Nadine Gordimer (Južnoafriška republika)
1966           Nelly Sachs (Švedska)
1945           Gabriela Mistral (Čile)
1938           Pearl S. Buck (ZDA)
1928           Sigrid Undset (Norveška)
1926           Grazia Deledda (Italija)
1909           Selma O. L. Lagerlöf (Švedska)

Nobelovi nagradi sta ostali v Evropi

Olga Tokarczuk, Poljska. Peter Handke, Avstrija. Tako se je v četrtek, 10. oktobra, glasila razglasitev Nobelovih nagrad za književnost. Pričakovanje, da bo Švedska akademija izbrala književnico in književnika, se je torej izkazalo za upravičeno, in tako smo dobili petnajsto nagrajenko in četrto v zadnjem desetletju – po Herti Müller (Nemčija, 2009), Alice Munro (Kanada, 2013) in Svetlani Aleksijevič (Belorusija, 2015).

Odločitev, da Nobelovo nagrado 2018 dobi Olga Tokarczuk, ni bila presenetljiva, 57-letna poljska pisateljica je že dolgo najbolj priljubljena književnica doma in ena najbolj uveljavljenih slovanskih pisateljic na svetu. Vstop na mednarodno literarno sceno ni bil bliskovit, od prvenca, ki ga je objavila leta 1989, do prvega angleškega prevoda – angleščina je pač odskočna deska – je preteklo 14 let: leta 2003 je bil v angleščini objavljen roman Dnevna hiša, nočna hiša (Dom dzienny, dom nocny, 1998; House of Day, House of Night). Pri nas smo jo odkrili dve leti pozneje, ko sta izšla kar dva prevoda: roman Dnevna hiša, nočna hiša je izdalo KUD Apokalipsa, roman Pravek in drugi časi (1996) pa Litera. Beguni so izšli leta 2010 pri Modrijanu, roman Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (2009) leta 2014 pri Cankarjevi založbi, Jakobove bukve (2014) pa leta 2017 pri KUD Police Dubove (Cankarjeva založba je že napovedala izid njene zadnje knjige, zbirke Bizarne zgodbe [Opowiadania bizarne, 2018]). Olga Tokarczuk torej ni imela privilegija, da bi na Slovenskem dobila »svojega« založnika, ima pa vsaj »svojo« prevajalko – štirje od petih prevodov so delo Sovretove nagrajenke Jane Unuk, ki je nagrado prejela ravno za svoj prvi prevod romana Olge Tokarczuk Dnevna hiša, nočna hiša.

Olgo Tokarczuk je med literarne zvezde doma izstrelil že roman Pravek in drugi časi. Zanj je leta 1997 prejela inavguralno nagrado Nike bralcev. Samo dve leti pozneje jo je dobila ponovno, za roman Dnevna hiša, nočna hiša, in potem spet leta 2002 za zbirko Gra na wielu bȩbenkach (»Igra na veliko bobnih«). V letih 2008 in 2015 je z romanoma Beguni in Jakobove bukve osvojila obe nagradi Nike, tako kritiško kakor bralsko. Medtem so se že začele nizati tudi mednarodne nagrade, med njimi vilenica leta 2013. Angleški prevod Begunov (Flights), ki je izšel pri mali, neodvisni londonski založbi Fitzcarraldo Editions, v ZDA pa pri Penguinu, ji je leta 2018 prinesel mednarodno Bookerjevo nagrado, že naslednji prevod, Drive Your Plow Over the Bones of the Dead leta 2019, pa jo je ponovno popeljal med finaliste za mednarodnega bookerja in še v finale za literarno nagrado EBRD. Za svoje najodmevnejše in tudi najobsežnejše delo Jakobove bukve (slovenski prevod ima 936 strani) je lani prejela mednarodno nagrado sklada Jana Michalskega, francoski prevod je lani nagradila revija Transfuge, bil je še finalist za nagrado Femina in letos ovenčan s prevajalsko nagrado Laure Bataillon; za švedskega (2015) je Tokarczuk že leta 2016 prejela nagrado stockholmske Hiše kulture (Kulturhuset).

Kaj je še ostalo? Nobelova nagrada! Olga Tokarczuk je, sicer z enoletno zamudo, postala šele petnajsta književnica, ki je dobila Nobelovo nagrado, druga Poljakinja po Wisławi Szymborski (1996) in peta, ki se bo po nagrado pripeljala iz Poljske, če prištejemo še Czesława Miłosza (1980), ki jo je dobil tudi kot ameriški državljan. Nagrada Olgi Tokarczuk ni bila presenečenje, a zagotovilo Švedske akademije, da bosta kljub dvojni razglasitvi oba nagrajenca deležna enake pozornosti, je bilo morda izrečeno s figo v žepu. Kajti nemogoče se zdi, da Akademija ne bi predvidela, da bo nagrada Petru Handkeju dvignila ogromno prahu in ga tako postavila v središče pozornosti ne samo v literarnih, temveč tudi v političnih medijih. In prav zato je bilo treba gromko zaploskati direktorju mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu Juergenu Boosu, ker mu je nobelovko uspelo pripeljati na otvoritveno tiskovno konferenco.

Jakobove bukve ali Veliko popotovanje čez sedmero meja, petero jezikov in troje velikih ver, če sploh ne štejemo tistih malih, o katerem pripovedujejo pokojniki, pisateljica pa jih dopolni po metodi konjekture, vzeto iz veliko raznoterih bukev in oprto na domišljijo, ki je človekov največji naravni dar: modrim v spominek, rojakom v premislek, neukim v poduk, melanholikom pa v kratek čas so zgodovinski roman, v katerem se osrednja zgodba o židovski sekti iz 18. stoletja prepleta z motivi iz sodobnosti. »Ko izpisuje narobno stran Sienkiewiczeve kanonične romantične interpretacije poljske preteklosti iz Trilogije,« je za AirBeletrino zapisala prevajalka Jana Unuk, »dekonstruira podobo narodove slave ter jo nadomešča s pripovedjo o kolonialnih razmerjih ter socialni prikrajšanosti pripadnikov številnih družbenih slojev, na primer drugovercev ali tlačanov.« K temu je pomembno pripomniti, da smo Slovenci, zahvaljujoč prevajalki in pogumu založbe, ki je izpeljala ta monumentalni projekt, Jakobove bukve dobili med prvimi, samo tri leta po izidu izvirnika; švedski je izšel že leta 2015, francoski in hrvaški prevod sta izšla leta 2018, nemški letos, le dober teden pred razglasitvijo Nobelove nagrade, angleškega, za katerega je prevajalka Jennifer Croft leta 2015 prejela finančno pomoč sklada PEN/Heim Translation Fund, napoveduje Fitzcarraldo Editions šele za leto 2021, napovedan je tudi italijanski prevod. Zanimivo je še, da je večina dosedanjih prevodov izšla pri manjših založbah.

© Knjigopis. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.  Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.  Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto Knjigopis

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.