»Resnično zvest prevod ne obstaja – slovnici dveh jezikov se nikoli ne ujemata, besedišče se razlikuje, celo ločila imajo drugačno težo – prevoda, ki ne bi bil ›kreativen‹, ni.«

Ni nujno, da je zgrešen, netočen ali kakorkoli predelan prevod tudi težko berljiv ali, kot včasih rečemo, neužiten.

Morda bomo brali Vegetarijanko, ki bo bliže »pravi«, vendar se bomo morali ob tem vprašati, ali je to še tisti roman, ki je bil nagrajen z bookerjem.

Zate melona, zame limona

Leta 2016 je bila mednarodna Bookerjeva nagrada prvič podeljena za roman, preveden v angleščino ter objavljen v VB ali na Irskem (šestkrat pred tem je Odbor vsako drugo leto nagradil avtorja za življenjsko delo: kar štirikrat je šla nagrada v roke angleško pišočemu avtorju oziroma avtorici, dvakrat ameriškemu; ta preobrazba mednarodne nagrade je bila po tistem, ko je postal za »običajno« Bookerjevo nagrado izberljiv vsak v angleščini napisan ter v VB ali na Irskem objavljen roman, smiselna in pričakovana, zdi se celo, da je spodbudila literarno prevajanje v angleščino) in prva prejemnica nagrade je bila Južnokorejka Han Kang. Nagrado za roman Vegetarijanka, ki je v Južni Koreji izšel leta 2007, si je delila s takrat komaj 29-letno britansko prevajalko Deborah Smith.

Prevajalka se je korejščine pred izidom prevoda leta 2015 učila samo šest let. Odločitev za učenje korejščine je bila, kot je izjavila v nekem intervjuju, pragmatična: literarna scena v Koreji je nadvse živahna, prevajalcev v evropske jezike pa je zelo malo. Roman je založbi predlagala sama.

Nagrada je bila za pisateljico in njeno domovino velika čast, a obenem tudi spodbuda njenim v angleščini veščim rojakom, da so začeli brskati po prevodu in ga primerjati z izvirnikom. V prevodu naj bi bilo ogromno napačnih prevedkov, slog pa naj bi se popolnoma razlikoval od sloga izvirnika. Na Zahodu se je ob prevod med prvimi obregnil britanski pisatelj in prevajalec iz italijanščine Tim Parks. »Je mogoče ocenjevati prevod, če ne znaš jezika izvirnika. In kako potem ocenjevati knjigo samo?« se je junija 2016 vprašal v The New York Review of Books. »Lahko se zdi slabo napisana, ampak mogoče je taka zaradi prevajalca. In obratno, seveda.« Parksu roman ni bil všeč, slog ga je tu in tam spominjal »na kak star prevod novele Čehova«, v prevodu je opazil številne nedoslednosti in čudaštva, in morda bi njegova kritika obvisela v zraku, če ne bi pozneje prevoda natančneje pregledal Charse Yun, v ZDA rojen Korejec in učitelj na univerzi v Seulu. V Korea Exposé v članku »You Say Melon, I Say Lemon« piše, da je v zgolj prvem delu romana (sestavljajo ga trije deli, obsega pa le okoli 200 strani) napačno prevedenega kar 10,9 % besedila, 5,7 % pa je izpuščenega. Yun nazorno prikaže diskrepanco med prevodom in izvirnikom, opozori na številne popolnoma napačne prevedke (noga namesto roka, limona namesto melona itd.), nenavadne »ojačitve« – kar je za Han Kang nič posebnega, je za Smith popolnoma nepomembno v vseh pogledih, kar je za Han Kang sprememba, je za Smith grozljiva sprememba. Yun posebej izpostavi problem sloga: »Predstavljajte si, da bi bil lapidarni slog Raymonda Carverja preveden tako, da bi zvenel kot Charles Dickens.«

Prevajalka se je pred kritiki – prevod je bil pozneje deležen velike pozornosti – v glavnem branila s pojasnili, da je pri prevajanju sodelovala s Han Kang in da se je ta s prevodom strinjala (še več: Smith je pozneje prevedla še dva njena romana, za The White Book pa je bila lani ponovno nominirana za mednarodno Bookerjevo nagrado), pomenljiv pa je tudi njen odgovor na Yunov članek v LA Rewiew of Books (septembra 2017): »Da je moj prevod Vegetarijanke v angleščino ›čisto drugačna knjiga‹ kot korejski izvirnik, v nekem smislu drži. Kajti resnično zvest prevod ne obstaja – slovnici dveh jezikov se nikoli ne ujemata, besedišče se razlikuje, celo ločila imajo drugačno težo – prevoda, ki ne bi bil ›kreativen‹, ni.« Še pogumneje zagovarja to stališče v intervjuju, objavljenem leta 2014 na ktlit.com (Korean literature in translation), torej pred izidom Vegetarijanke. Izjavi, da je po njenem mnenju in po mnenju velike večine anglofonih prevajalcev, »tj. tistih, ki prevajajo v angleščino in delujejo, kar je ključno, v anglofonem svetu«, zvestoba zastarel, zavajajoč in nekoristen prevajalski koncept. Pove, da so ji v uredništvu založbe svetovali, naj si vzame več svobode; da je tisto, čemur je treba biti zvest, umetnost in kakovost izvirnika; da mora biti prevod velikega dela korejske književnosti veliko delo angleške književnosti; da se »prepirati« okoli skladnje, če je ta zgolj ovira, nima nobenega smisla; da je malo verjetno, da bo prevod, ki je zvest izvirniku, dovolj zvest tudi izkušnjam, ki jih je imelo prvotno bralstvo ... Svojo prevajalsko svobodo torej zagovarja vse do stopnje, ko bo ocenila, da je naredila dovolj, da bodo bralci v branju njenega prevoda uživali približno tako, kot so korejski uživali v branju izvirnika. Ali je temu v prid zagrešila tudi vse tiste napake, ki so jih navajali Yun in drugi kritiki, ali pa je vendarle šlo za pomanjkljivo znanje korejščine, je seveda drugo vprašanje.

Kod gre torej meja, ki je prevajalec ne sme prestopiti, če naj bo »translator«, ne pa »transformator«? Glede na mladost in neizkušenost je čisto mogoče, da prevajalka Vegetarijanke v svojih stališčih ne bi prepoznala nasprotij s 3. in 4. točko Etičnega kodeksa prevajalcev, ki naj bi mu sledili slovenski prevajalci: »Prevajalec ne sme tendenciozno spreminjati avtorjevih misli ali besed: prav tako ne sme krajšati ali daljšati besedila brez izrecnega dovoljenja avtorja ali imetnika pravic; pri tem zvestega prevoda ne gre zamenjavati z dobesednim prevodom, kajti zvest prevod ne izključuje določene mere adaptacij, ki so potrebne, da zaživita ozračje in globlji pomen književnega dela v maternem jeziku.« Kodeks sicer ne omenja izrecno »tujosti«, kot jo je odlično opredelila Suzana Koncut, prejemnica nagrade Prešernovega sklada za leto 2020, v pogovoru na Radiu Ars (15. 2. 2020): »Kateri koli jezik prevajaš, se vedno soočaš s tujostjo samega jezika in je kot prevajalec ne moreš in ne smeš popolnoma zabrisovati. Da bi torej v slovenščino prenašal jezik na tak način, da bi dobil občutek, ne le da je besedilo napisano v slovenščini, ampak da podaja neko realnost, ki je popolnoma enaka, razumljiva. Mislim, da se nekaj te tujosti mora ohranjati. Konec koncev mora biti bralec seznanjen s tem, da bere besedilo, ki prihaja iz drugega kulturnega in družbenega okolja.« Misel, ki bi jo bilo treba zapisati v Kodeks.

Mednarodna Bookerjeva nagrada je po drugi strani potrdila, da ni nujno, da je zgrešen, netočen ali kakorkoli predelan prevod tudi težko berljiv ali, kot včasih rečemo, neužiten. Angleška Vegetarijanka je gladka, lepo tekoča, slogovno izpiljena, Yun prevajalkino nadarjenost v angleščini izrecno hvali. Žirija prevoda ni »secirala«, »zdi se,« piše Parks, »da noben njen član ne obvlada korejščine.« Pa tudi ne večine drugih jezikov, v katerih je bilo napisanih trinajst knjig v izboru, v žiriji je bil namreč samo prevajalec iz francoščine. Prevajalki kaže zato bučno zaploskati: uspelo ji je celo več od tistega, kar je zagovarjala pred izidom: člani žirije so v branju njene Vegetarijanke »uživali« bolj kot v branju romanov Liankeja, Pamuka, Seethalerja in Agualuse, ki so bili tisto leto poleg nje v finalu.

»Dosje Vegetarijanka« pa je vreden pozornosti še iz enega razloga: romani s tako ugledno nagrado, kot je Bookerjeva, vzbudijo veliko zanimanje tudi med drugimi založniki, in tisti, ki so se za prevod Vegetarijanke odločili po nagradi, so najverjetneje imeli v rokah angleški prevod. In če so prevajalci iz angleščine tudi prevajali – v Evropi so koreanisti redki ptiči –, so bralci dobili »izkušnjo«, kakršno jim je namenila Deborah Smith. Luka Ostojić, ki je za Booksa.hr ocenil hrvaško izdajo (2018) – prevedeno kakopak iz angleščine – se je na koncu pošalil, češ da upa, »da je približno tako kakovosten tudi hrvaški roman s podobnim naslovom in zgodbo – Vegetarijanka, ki ga podpisujejo Han Kang, Deborah Smith in Mirna Čubranić.«

Roman bo oktobra izšel tudi v slovenščini, pri Mladinski knjigi v prevodu Urše Zabukovec, ki prevaja iz španščine in ruščine, in če pravilno sklepam, bo med jezikoma posredovala španščina. Španski prevod je izšel že leta 2012 v Argentini, prevajalka je Sunme Yoon, kar morda pomeni, da bomo brali Vegetarijanko, ki bo bliže »pravi«, vendar se bomo morali ob tem vprašati, ali je to še tisti roman, ki je bil nagrajen z bookerjem in katerega »soavtorice« niso zasrbeli prsti, da bi polistala še po kakem prevodu, ki je izšel pred njenim. A kaj, ko se pred korejščino ni učila nobenega tujega jezika.

Bronislava Aubelj, marec 2020

© Knjigopis. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.  Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.  Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto Knjigopis

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.