Pet

Novembra, nekaj dni pred začetkom Slovenskega knjižnega sejma, je slovenski parlament sprejel odločitev, da se DDV na knjigo zniža na 5 % (za knjigo na vseh »nosilcih«) in da se tako Slovenija pridruži državam, ki poseben pomen priznavajo knjigi tudi skozi davčno prizmo. Javnost je znižanje davka pretežno odobravajoče sprejela, kako ne bi – zavzemanje za nižjo ali celo ničelno davčno stopnjo pri prodaji knjig ima že dolgo brado, argumentov zoper tako odločitev je po letih krčenja panoge in slabšanja bralnih navad Slovencev naposled zmanjkalo, sploh pa je to edini politični ukrep v dolgih letih, ki založništvu ni v škodo. Zato je vprašanje vseh, ki kupujejo knjige, ali bodo knjige zaradi nižjega davka cenejše, razumljivo in pričakovano; za preostale je brezpredmetno, saj jih cena knjig zadeva približno toliko, kot zadeva cena pasjih briketov tiste, ki nimajo psa. Kajti cilj prizadevanj za nižji davek je praviloma nižja cena dobrine (smisel znižanja ali odprave obdavčitve ženskih higienskih pripomočkov ni v tem, da bi se izboljšalo poslovanje njihovih proizvajalcev in trgovcev, ampak da bi bili cenejši in tako dostopnejši porabnicam). Tudi obratno velja: cilj višanja davkov so bodisi višje cene (npr. sladkanih pijač) in s tem slabša dostopnost za porabnike ali pa večji davčni izkupiček.

A poslanci so se med razpravljanjem o 5-odstotni obdavčitvi knjig in časopisov (v nadaljevanju: knjige) njihovih cen le bežno dotaknili, če pa že, so v to, da bodo knjige po tem ukrepu cenejše, podvomili. V ospredje so postavili slab položaj založništva in vse slabše bralne navade Slovencev; prvo je seveda tesno povezano z drugim, kaj je vzrok in kaj posledica, pa nazorno kaže študija Knjiga in bralci VI (KiB VI), s katere izsledki so bili razpravljavci na tej seji morda že seznanjeni. Če pustimo tu ob strani očitke, kdo vse da je znižanje davka že predlagal in bla bla bla, pa ni bilo podpore, pa floskule o kulturi in branju in besedah, ki da so »krila, s katerimi letita razum in domišljija«, da je »književnost navodilo za uporabo, najboljši priročnik, ki ga imamo, najkoristnejši vodič za svet, na katerega smo prišli kot obiskovalci, vodič za življenje«, je izstopajoča (če že ne bizarna) izjava poslanke SMC, da »obžalujemo, da nekateri tiskani mediji oziroma njihovi izdajatelji, ki so napovedali odpuščanje novinarjev ali pa so z njim že pričeli, niso počakali na to, da bi bil zakon sprejet in da bi pričel učinkovati.« Kajti na učinkovanje Zakona o enotni ceni knjige čakamo že pet let.

Samo Rugelj nas je v KiB VI ponovno spomnil na čevelj. Gre za zdaj že legendarno izjavo (»sodeč po govoricah«) ene vodilnih oseb »v neki takrat še zelo veliki knjižni založbi«, da je knjiga čevelj. Rugelj si želi, da bi se »trditev tistega gospoda v določeni meri uresničila«, kajti čevljev se letno proda 10 milijonov parov, knjig pa le 5 milijonov, Andrej Blatnik pa odgovarja: »Čevlje potrebuje vsak, knjige pa ne!« Toda primerjava knjige s čevljem je danes le grenko vračanje v preteklost, iz katere se nismo ničesar naučili, in ne vzdrži še v marsičem drugem, kot je »potreba«. Recimo: o ceni čevljev ne razpredamo, cena knjige pa je nenehno na tapeti in o njej običajno razpravljajo tisti, ki o njeni strukturi nimajo pojma. A če se ne sprašujemo, zakaj je treba za tale par odšteti 150 evrov, za onega pa samo 35 – razumemo, kajne, da je cena tegale višja zaradi kakovostnejših materialov, skrbnejše izdelave, prestižnejše blagovne znamke, cena onega pa iz nasprotnih razlogov nizka – se nam s tem, ko gre za ceno knjige, niti ni treba ukvarjati, saj višja cena knjige večinoma ni jamstvo za njeno kakovost. Zagotovo pa vzdrži tale primerjava: neprodan in neobut par čevljev je enako nesmiseln kot neprodana in neprebrana knjiga.

»Zakaj so knjige drage? Ker se ne prodajajo. Zakaj se ne prodajajo? Ker so drage.« To je v nekem intervjuju izrekel knjižni urednik Aljoša Harlamov. Na prvi pogled logično: 1) če bi bile cene slovenskih knjig nižje, bi bilo več kupcev; 2) če bi bilo več kupcev, bi bile naklade višje; 3) če bi bile naklade višje, bi bile cene nižje; 4) če bi ... In tako v nedogled. To žal ne drži, to ve tako Harlamov kot vsak drug, ki natančneje spremlja knjižni trg in je prebral vsaj KiB VI, če ne tudi knjig Krčenje in Založniški standardi, ki nudijo mdr. tudi globlji vpogled v cenovne politike založb in njene posledice. V naših knjigarnah je namreč na voljo veliko knjig, katerih redna cena se suče ravno okoli tistih 14 €, ki naj bi bila, sodeč po odgovorih respondentov v raziskavi KiB VI, še stimulativna za nakup knjige brez posebnega premisleka. Leta 2014 je bilo izračunano, kot piše Miha Kovač v KiB VI, da je povprečna cena prodane knjige v sistemu MKT dosegla komaj 14,5 € (brez DDV), skupno povprečje pa je bilo ocenjeno na 12 €.

Slovenska knjiga po mojem mnenju nikoli ni bila tako poceni, kot je danes. V drugi polovici osemdesetih, ko sem študirala v Ljubljani in me je pot od Filozofske fakultete do Bavarskega dvora ali železniške postaje vodila mimo najmanj šestih knjigarn, ob kakem ovinku pa še mimo dveh ali treh, je bila knjiga zame in večino študirajočih – takrat nismo jedli na bone v restavracijah – dragocenost, za katero je bilo treba varčevati. Knjig za mojo študijsko smer v knjigarnah skorajda ni bilo, zato sem nanje prežala v antikvariatih ter si pomagala z občasnimi izleti v Zagreb ali v tujino. Zbirke Sto romanov, ki je bila v tistem času na voljo v drugi, trdo vezani različici, si nisem mogla privoščiti, nedosegljiv je bil SSKJ v petih zvezkih – kupila sem si, na obroke, šele tistega v eni knjigi, ki je prvič izšel leta 1994. Kljub temu je moja osebna knjižnica do tistega časa – če odštejem knjige iz otroštva – že presegla število 500 knjig.

Največje domače knjižnice so danes, kot je zabeleženo tudi v KiB VI, v Estoniji, sledi Norveška (a pustimo slednjo, pač zelo bogato državo vnemar, čeprav je že vse od Frankfurta, kjer je bila častna gostja, kar zadeva branje in kupovanje knjig hvaležen predmet primerjav). Estonska neto plača je nižja kot slovenska, trg je precej manjši – Estoncev je le okoli 1,3 milijona – in podobno kot naš jezikovno omejen. Ob bežnem ogledu ponudbe katere izmed estonskih založb je sicer mogoče oceniti, da so knjige nekoliko cenejše, Ersen, na primer, ne ponuja knjig s cenami, ki bi presegle 34 €. Tudi Čehi, ki se po obsegu domačih knjižnic uvrščajo na četrto mesto (celo pred Dance), imajo nižje povprečne neto plače, a mnogo večji trg, saj jih je 10,5 milijona. A tako v Estoniji kot na Češkem je razmerje med številom prebivalcev in številom knjižnic bistveno ugodnejše kot pri nas: v Estoniji imajo eno knjižnico na 2462 prebivalcev, na Češkem pa eno na 2010 (Slovenija: 1/7343; vir: publiclibraries2030.eu).

Nižje cene (za koliko, za 4,5 %?) ne bi spremenile ničesar, premaknile ne bi ne kupcev ne knjižnic in ne knjigarn. Pri mnogih naslovih umetniškega leposlovja in kakovostne stvarne knjige od 400 ali 500 natisnjenih izvodov neredko nasede v skladiščih založnikov zaloga 200, 300 izvodov pa tudi več. Ne glede na ceno, ne glede na kakovost, ne glede na promocijo, ne glede na nagrade, ne glede na medijski odziv, ne glede na vse. Mnoge knjige se še leta po tistem, ko bi jih bilo treba zaradi izteka veljavnosti pogodbe za avtorske pravice odpeljati v rezalnico, valjajo po spletnih straneh založb in za drobiž ponujajo na sejmu.

Nebralci s knjigo sicer nimajo kaj početi in o njih, ki jih je, kot je pokazala zadnja raziskava, pri nas že 43 %, tu ni kaj dodati, do tega imajo vso pravico, založništvo ni odgovorno za nebranje. To je pač ogledalo naše družbe in politike, izobraževalne, kulturne pa še katere. Nagovarjati nebralce je za založnike približno tako uspešno, kot je za proizvajalce pasjih briketov nagovarjanje tistih, ki nimajo psa. Omislite si že končno psa, da vam bomo lahko prodajali brikete. Za številne bralce lastna knjiga ni več prioriteta. Zato ne verjamem, da bi nižje cene kakorkoli zaustavile nadaljnji razkroj založništva, pravzaprav nasprotno. Tudi nacionalna kampanja, če kani pihati na vest bralcev-nekupcev, ne bo imela učinka, če znižanju davka na knjigo ne bodo sledili drugi ukrepi. Predlogov je bilo že veliko, izrečenih in napisanih, tako iz teorije kakor iz prakse, uporabnih, uresničljivih, vrednih razmisleka.

Raziskava Knjiga in bralci VI je sicer pomemben podvig leta 2019, v knjigi, ki jo povzema in razlaga, je bob končno bob, problem je predstavljen s pravimi imeni in na pravi način, brez modrovanja v slogu »če ne bomo brali, nas bo pobralo«, pa puhlic in modrosti, ki si jih tako radi izpišejo politiki, da jih potem sejejo na svojih sejah, kadar je govor o knjigi. (Ob novinarskih vprašanjih, kaj berejo, pa se neredko izmažejo s kakim Malim princem ali Livingstonom Galebom, s knjigo, ki jo »trenutno berejo z vnučki«, ali pa izstrelijo kak angleški naslov, da so videti bolj svetovljanski.) Ampak – treba jo je prebrati. Kupiti, pa še kakšno za povrh.

Zdaj vemo samo to, koliko milijonov si bo država odtrgala od ust, da bi »pomagala« založništvu. Če bi bili poslanci tudi bralci in kupci knjig, bi ob podpori nižje davčne stopnje morda razmišljali (še) takole: kaj (še) lahko naredimo, da bi se založništvo pobralo, vzcvetelo in začelo državi odmerjati bistveno več milijonov davščin, kolikor jih bo zdaj država »izgubila« na račun svoje milosti. Kajti o ukrepih, ki bi v založništvu povečali zaposlovanje, izboljšali položaj književnih ustvarjalcev (več zaposlenih, višje plače, višji honorarji – več davkov), posledično dvignili kakovost knjižne ponudbe, spodbudili odpiranje novih knjigarn ter ustanavljanje novih, kakovostnih založb, niso povedali ničesar. Zato ne vidim razloga, da bi morali biti založniki in knjigotržci za ta davčni popravek kaj posebej hvaležni.

Bronislava Aubelj, januar 2020

 

Deli na družbenih omrežjih
© Knjigopis. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.  Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.  Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto Knjigopis

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.